ZGORNJE LOKE

Narecne besede iz Zgornjih Lok

zgloke — Tue Jun 01, 2010 12:04 pm

Author: zgloke

Posted: Tue Jun 01, 2010 12:04 pm

Tkola pa bom dav tuki �e anpar na�h besed na P. Th je kr velik, za enbrt tolk:

pajklc - (samostalnik) paket, zavitek
Parkl - (samostalnik) Parkelj
parkplac - (samostalnik) parkiri�če
pasu� - (samostalnik) potni list
precvikat - (glagol) pre�čipniti
peglezn - (samostalnik) likalnik
pelcmantl - (samostalnik) krzneni pla�č
penzija - (samostalnik) pokoj, pokojnina
piskr - (samostalnik) lonec (pomeni tudi prazno glavo)
podn - (samostalnik) dno, tla, pod
pogruntat - (glagol) iznajti, izmisliti si, ugotoviti

Poreden poba podi pastirja po poljanah, pa pride Parkl pa poba poč po pleč, pastir pa pobegne pri priči pod Pujngrad. Parkl prc pokliče po Peklu, pa pri priči pridrvi peklenska po�ast, poba prebeljen prosi Parklna pomilostitve. Parkl pravi, pri priči pobol�ti. Poba prizna pobalinstvo pa pastirja prosi. Pa pastir pomisli potem pa pravi. Prijatej, pridi pojdiva po peklenski per. Pa prav po postavi pijejo peklev per; pobolj�ani poba, prebrisani pastir in peklenski Parkl

Zanimivi dogodki in odkritja iz arhiva ter starih cajtng

zgloke — Mon Mar 15, 2010 12:53 pm

Author: zgloke

Posted: Mon Mar 15, 2010 12:53 pm

Dittrichia graveolens, nova tujerodna vrsta slovenske flore najdena tudi v Zgornjih Lokah ob Avtocesti.

Dittrichia graveolens je nova sredozemska vrsta v Sloveniji, ki pa raste tudi v Zgornjih Lokah.

HLADNIKIA_24_35-44 wrote:

Dittrichia graveolens je sredozemska vrsta, ki se v zadnjih desetletjih hitro �iri po Evropi, zlasti ob avtocestah. Poleti 2008 je bila prvič zabele�ena tudi v Sloveniji in njeno sistematično popisovanje je pokazalo, da je raz�irjena vzdol� slovenskega avtocestnega kri�a.

9854/2 Slovenija: Gorenjska, Zgornje Loke, Avtocesta Ljubljana-Maribor J ob vasi Zgornje Loke, 397m n. m. Det. BF, 3.9.2008.

Avtorja: Bo�o Frajman (Oddelek za biologijo BF, Univerza v Ljubljani) 1 in Mitja Kaligarič (Oddelek za biologijo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Univerza v Mariboru).

Obdobje II. Svetovne vojne v na�ih krajih

zgloke — Tue Jan 05, 2010 11:12 pm

Author: zgloke

Posted: Tue Jan 05, 2010 11:12 pm

�ola v Blagovici �e dolga leta sodeluje z Zvezo borcev Lukovica in Radomlje, ki vsako leto organizirata komemoracijo ob spomeniku na Golčaju. Učenci so pod vodstvom prof. Milene Iglič nastopili na komemoraciji s svojim programom recitacij in pesmi.

Pozdrav ge. Ane Zajc vseh udele�enih na komemoraciji.

Nastop učencev �ole Blagovica pod vodstvom prof. Milene Iglič.

Vir: O� Blagovica

Kataster iz leta 1826

zgloke — Thu Jun 04, 2009 12:59 pm

Author: zgloke

Posted: Thu Jun 04, 2009 12:59 pm

Povezava na velike pregledne karte.

Ljudska no�a iz na�ih krajev

zgloke — Tue Oct 07, 2008 12:59 pm

Author: zgloke

Posted: Tue Oct 07, 2008 12:59 pm

Za Slovenijo velja, da ima vsaka dolina svoje �ege in navade, ki se po skupnostih malenkostno razlikuje. Tako se Blagov�ke navade nekoliko razlikujejo malenkostno o Morav�kih in Tuhinjskih navad.

Miha Trdin - Zadnji novoma�nik v Blagov�ki fari

zgloke — Sun Apr 06, 2008 3:22 pm

Author: zgloke

Posted: Sun Apr 06, 2008 3:22 pm

Iz zadnjega Rokovnjača, ko je na� �upan obiskal Miha Trdina v duhovni�kem domu v Ljubljani.

Quote:

V Ljubljani na Večni poti v duhovni�kem domu je �upan obiskal �upnika v pokoju, gospoda Mihaela Trdina. Gospod �upnik je bil obiska vesel. Kljub oddaljenosti od domačega kraja je �upan v pogovoru izvedel, da je gospod Mihael �e vedno zelo navezan na Če�nji�ko faro in njeno okolico. Vseskozi spremlja dogodke v krajih in se razveseli vsake novosti, ki so za dru�bo dobrobitne. Vesel je bil darila, �e posebno zgibanke, ki je nastala ob odprtju Podru�nične osnovne �ole v Blagovici.

General Rudolf Maister

piskot — Sat Sep 15, 2007 5:18 pm

Author: piskot

Posted: Sat Sep 15, 2007 5:18 pm

Oseba, ki je imela vpliv na tri dr�ave, borec s peresom v eni in z oro�jem v drugi roki za zatirano domovino� Vse to in �e več je bil Rudolf Maister. Vendar ga v zgodovinskih učbenikih omenjajo zelo na kratko, zato sem se odločil za ta ob�irnej�i sestavek, v katerem ga bom opisal podrobnej�e in s tem izrazil spo�tovanje do tega velikega Slovenca in �e večjega človeka.

Rudolf Maister se je rodil 29. 3. 1874 v Kamniku kot najmlaj�i od treh sinov finančnemu uradniku Francu Maistru in Franči�ki Tom�ič. Zelo kmalu je izgubil starej�ega brata in očeta, zato mu je mati z majhno pokojnino po očetu le s te�avo omogočala �olanje. Ni�jo gimnazijo je dokončal v Kranju, peti in �esti razred pa je obiskoval v Ljubljani. Po �estem razredu gimnazije je od�el �tudirat v domobransko kadetsko �olo na Dunaj, ki jo je končal leta 1874. Slu�boval je v Ljubljani, Celovcu, Brucku, Przemyusu, Celju, Gradcu in Mariboru. V Przemyusu je zbolel in ni bil več primeren za slu�bovanje na fronti, zato je opravljal le dela v voja�nicah. Leta 1905 se je poročil z Marico Stergerjevo, ki mu je rodila dva sinova. Med I. svetovno vojno je bil poveljnik 26. črnovojni�kega okro�nega poveljstva v Mariboru, kjer se je v prostem času dru�il s Slovenci in hodil v Narodni dom, zaradi česar so ga obto�ili manj�ega prekr�ka in ga marca 1917 kazensko premestili v Gradec. Po posredovanju doktorja Antona Koro�ca ter ob pomanjkanju dokazov so ga po treh mesecih vrnili na staro delovno mesto v Maribor. Najpomembnej�a dela je opravil tik po koncu I. svetovne vojne v letih 1918 in 1919 na slovenskem �tajerskem in Koro�kem. Bil je predsednik Narodnega sveta za Koro�ko v času priprav na plebiscit in predsednik jugoslovanske komisije za razmejitev z Italijo. Leta 1923 so ga prisilno upokojili skupaj z ostalimi Avstro-Ogrskimi častniki. Po upokojitvi je Maister sodeloval pri organiziranju kulturnega �ivljenja v Mariboru in ustanovil zvezo borcev za slovensko severno mejo imenovano Zveza Maistrovih borcev. Po bolezni �ivcev na nogah, ki se ga je lotila �e pred upokojitvijo, je skoraj povsem ohromel. Na počitnice je hodil na svoje po teti podedovano posestvo na Uncu, kjer ga je tudi zadela kap in 26. julija 1934 je tam umrl. Ob prevozu njegovih posmrtnih ostankov iz Unca v Maribor se mu je poklonila mno�ica ljudi v Ljubljani, Celju in Mariboru.

Rudolf Maister je bil kulturen človek. Predvsem v mladosti se je poizku�al v slikarstvu. Bil je znanec Riharda Jakopiča, Matej Sternena in Matija Jame. Kot predsednik prireditvenega odbora je tudi sodeloval pri pripravi prve razstave slovenskih slikarjev v Mariboru. Njegovi poznavalci tudi trdijo, da menda ni bilo slovenske knjige, ki je ne bi imel v svoji knji�nici. Njegova strast do slovenske literature verjetno izhaja iz mladih let, saj je kot dijak sodeloval v literarnem dru�tvu Zadruga, kjer se je tudi seznanil z Dragotinom Kettejem, Josipom Murnom, Ivanom Cankarjem, Simonom Gregorčičem, Otonom �upančičem in drugimi. Po Maistrovih uspehih v bojih za severno mejo mu je �upančič tudi posvetil zbirko pesmi V zarje Vidove.

Največjo kulturno zapu�čino je Maister pustil kot pesnik. Svoje pesmi je objavljal v celjski Vesni, Ljubljanskemu zvonu, Slovanu, Slovenskemu narodu, in drugje. Njegova dela se ločijo v dve obdobji: mladostni�ko obdobje (1889-1906) in zrelo obdobje (1912-1930). V vmesnem času zaradi bolezni ni pisal. Pesmi iz zrelega obdobja imajo globino, pojejo predvsem o domovini, kulturi in boju za svobodo. Spominjajo se tudi padlih tovari�ev in �alujejo za izgubljeno Koro�ko. Maister je bil sodobnik modernistov, kajti njegove pesmi so bolj podobne Gregorčičevim in A�kerčevim, kot pa modernističnim. Za časa �ivljenja je izdal dve zbirki, Poezije (1904) in Kitica mojih (1929).

V mladih letih je pisal tudi kratko prozo in nekaj črtic je bilo objavljenih. Po končanih bojih je hotel napisati zgodovino bojev za �tajersko in Koro�ko pod naslovom Na� Maribor, vendar dela ni dokončal, iz�lo pa je nekaj posameznih člankov.

Rudolf Maister pa se ni uveljavil samo na kulturnem področju. Za Slovence je pomemben predvsem kot največji borec za slovensko severno mejo in �tajersko. Po razpadu Avstro-Ogrske sta si namreč slovensko �tajersko in Koro�ko lastile dve dr�avi: nem�ka Avstrija in Dr�ava Slovencev, Hrvatov in Srbov. Kljub temu, da je bil v Mariboru ustanovljen Narodni svet, je bila vojska �e vedno pod poveljstvom avstrijskega vojnega ministrstva. Ključni dogodki so potekali 1.11.1918, ko je, takrat �e major, Maister na sestanku vi�jih častnikov (prete�no slovenskega) 26. strelskega polka v Mariboru prevzel poveljstvo od proavstriskega mestnega poveljnika polkovnika Antona Holika ter razglasil spodnjo �tajersko za slovensko ozemlje. Častnikom je zagrozil z voja�kim sodi�čem v primeru neposlu�nosti. Narodni svet je Maistru podelil čin generala in mu tudi uradno predal poveljstvo vseh voja�kih enot, ki so spadale pod �tajerski Narodni svet. General Maister je takoj ukazal razdelitev odredov po narodnosti in vsi tujegovoreči vojaki so morali zapustiti Maribor.

Kaj kmalu pa so se stvari zapletle. Tudi slovenski vojaki so bili siti �tiriletne I. svetovne vojne in so mno�ično be�ali domov. Generalu Maistru je ostalo le 160 vojakov in častnikov, kar je bilo premalo za krotenje morebitnih nemirov in roparskih tolp in mariborski Nemci so pritisnili z ustanovitvijo posebne varnostne stra�e, Zelene garde, ki je formalno sicer spadala pod Maistrovo poveljstvo, vendar so jo sestavljali Nemci in tudi financirala jo je prete�no nem�ka občinska uprava. Nemci so začeli z močno propagando, Maister pa je nagovarjal slovenske vojake, ki so se vračali z boji�č. Pri tem so ga ovirali tako Nemci kot Narodna vlada v Ljubljani, kljub temu pa je 21. novembra 1918 ustanovil Mariborski pe�polk in 23.11.1918 razoro�il Zeleno gardo, ter s tem prispeval pomembno zmago za domovino.

Po utrditvi polo�aja v Mariboru je začel zasedati polo�aje ob slovenski narodnostni meji. Koro�ki Slovenci so bili razočarani nad odnosom Narodne vlade SHS v Ljubljani, zato so zaprosili voja�ko poveljstvo v Mariboru, ki pa zaradi ostrega nasprotovanja Ljubljane ni smelo ukrepati. Zasedli so lahko le Radgono, Lučane in Radlje ob Dravi, med stavko �elezničarjev pa tudi Dravograd. Na koro�kem pa so Nemci zaradi neodločnosti in nesposobnosti in osamljenosti slovenske vlade napadali polo�aje, po uspehih pa tudi Lučane, vendar so bili odbiti. Boji so se končali s premirjem 14. januarja 1919 in pogajanji v Gradcu 16.-19. januarja 1919. V ta pogajanja se je vme�ala ameri�ka �tudijska komisija (predsedoval ji je Miles) s sede�em na Dunaju. Ko so pri�li na �tajersko in Koro�ko, ji narodna vlada ni pripisovala večjega pomena, Nemci pa so se na njo temeljito pripravili in dali krajem kar se le da nem�ki videz. V mno�ičnih nem�kih demonstracijah v Mariboru so stvari malce u�le iz rok ( 11 mrtvih) in Milesu je �e bolj utrdil simpatije do Avstrije, ter podal za Slovence negativno mnenje na mirovni konfere nci.

Aprila 1919 so se po slovenski ofenzivi na Koro�kem spet razplamteli boji. Invazija se je končala s popolnim porazom, vodstvo pa je bilo razpu�čeno in general Maister je prevzel del �taba in začasno poveljstvo nad umikajočo se vojsko. Zaradi zmede je neuspe�no poizku�al ustaviti prodiranje Nemcev, ki so zasedli Dravograd in prodirali proti Slovenj Gradcu, vendar so se kasneje umaknili nazaj v Dravograd.

Maja 1919 so takrat �e Jugoslovani pripravili ofenzivo na Koro�ko s petimi odredi. Maister je bil poveljnik Labotskega odreda, ki je bil sestavljen iz treh bataljonov mariborskega in enega bataljona tr�a�kega pe�polka. V pozivu vojakom večer pred napadom je omenil ropanje nem�kih enot na Koro�kem in zapisal: �Zdaj gremo mi kaznovat in ma�čevat krivico in tolovajstvo! A mi gremo kot vojaki, ne bomo po�igali hi� in ugonabljali premo�enja in �ivljenja na�ih bratov in sester, ker ti je itak na�a slovenska sveta last. Ne bomo morili otrok in �en, temveč hočemo zapoditi iz na�ih nam oropanih krajev koro�ko-nem�ko nedisciplinirano vojsko in roparske, iz nem�kih kmetov sestavljene tolpe�Vojaki! Zadnjič vas danes kliče domovina. Kliče vas, da re�ite slovensko ozemlje in sorodno kri majki Jugoslaviji.�

Labotski odred je �e prvi dan ofenzive 28.5.1919 zavzel Dravograd, nato pa v skupnem napadu s Koro�kim odredom razbila sovra�nika. Ob koncu ofenzive je Maister sodeloval pri mirovnih pogajanjih med Avstrijo in kraljevino SHS, vendar so svetovne velesile na pari�ki mirovni konferenci �al določile plebiscit. V predplebiscitnem obdobju so Nemci zelo �ikanirali Generala Maistra, zato se je moral iz Koro�ke umakniti v Beograd. Mnogi so menili, da je bil tudi to razlog za neuspeh plebiscita.

General Rudolf Maister je imel ves čas svojega delovanja te�ave s slovenskimi politiki. Narodna vlada je bila ustanovljena �ele oktobra 1918, poleg tega pa je imela ves čas delovanja te�ave, ki so se kazale v nedoločnosti proti Italiji in Avstriji, poleg tega pa so se bali spopadov z Avstrijo na �tajerskem. Vsekakor pa je bilo Maistru v veliko uteho, da mu je mariborski Narodni svet stal trdno ob strani. Skupaj z njim je Maister spretno in odločno vodil boj za slovensko severno mejo, tako da smo na �tajerskem Slovenci obdr�ali slovensko narodnostno mejo in večino ozemlja, ki so ga general Rudolf Maister in njegovi prostovoljci zasedli novembra in decembra 1918.

Vir: Kulturno dru�tvo Panter.

P.S. Spletno stran kulturnega dru�tva Črni panter si je fino ogledat.

Hmeljarstvo v Zgornjih Lokah

zgloke — Mon Nov 27, 2006 1:42 pm

Author: zgloke

Posted: Mon Nov 27, 2006 1:42 pm

Pred dnevi sem se pogovarjal z Rokavčevim Jo�etom, je reku, da so mel včasih hmelj tudi nad vasjo, v bregu na Mlakarjevem, proti Vo�kim Brdam. Zanimivo, kje vse so gojili helj.

TITO

Lolek&Bolek — Sat Sep 23, 2006 9:33 pm

Author: Lolek&Bolek

Posted: Sat Sep 23, 2006 9:33 pm

Tito je bil karizmatičen in sposoben voditelj dr�ave, ki pa pod takim sistemom in predvsem pri tak�nih narodno-kulturnih razlikah ni imela perspektive v prihodnosti. Vsekakor bo ostal v zgodovini zapisan v dobrem pomenu, čeprav so se pod njegovim vodstvom v dr�avi izvajala tudi hudodelstva. Predvsem pa se je dr�ava preveč zadol�evala, kar pa je on znal kompenzirati s svojimi prijateljskimi dr�avnimi voditelji neuvr�čenih.

Dan upora proti okupatorju

fiona — Thu Apr 27, 2006 1:27 pm

Author: fiona

Posted: Thu Apr 27, 2006 1:27 pm

Danes praznujemo Dan boja proti okupatorju v spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte, 26. aprila 1941. Tega leta je bila v hi�i Josipa Vidmarja v Ro�ni dolini ustanovljena protiimperialistična fronta, za katero se je pozneje začelo uporabljati ime Osvobodilna fronta. Ustanovili so jo predstavniki Komunistične partije Slovenije, kr�čanskih socialistov, sokolov in slovenskih kulturnih delavcev.